Stresne reakcije
Ko se pojavi situacija, ki jo možgani ocenijo kot neobvladljivo, se v telesu sproži stresna reakcija - ne glede na to, ali je nevarnost velika ali ne in brez ozira na to, ali situacijo v resnici lahko obvladujemo. Za naše zdravje je pomembnejša subjektivna ocena situacije kot pa resnična nevarnost.
Subjektivni odzivi na razmere
Ljudje se ob povsem enakih objektivnih situacijah znajdemo v povsem različnih subjektivnih odzivih. Ljudje v različnih poklicih (menedžerji ali odvetniki ali zdravniki) pogosto delajo v razmerah, ki so za nekatere izjemno stresne: pod časovnim pritiskom morajo sprejemati pomembne odločitve.
Tisti, ki so se naučili obvladovati svoj delovni proces tako, da so iz neobvladljive celote ustvarili posamezne, obvladljive postopke, znajo težavo, s katero se soočijo, razdeliti na posamezne dele. Iz na videz velike in težko rešljive težave nastane zaporedje obvladljivih opravil, pred katerimi možgani ne začutijo strahu ali grožnje in ne sprožijo panike in stresne reakcije.
Negativni stresni odziv
Negativni stresni odziv se vključi samo ob subjektivni presoji, da se je zgodilo nekaj, kar nas ogroža, in nam hkrati ni jasno, kako lahko situacijo mirno in učinkovito razrešimo.
Za nekatere so naštete situacije lahko izvor negativnega stresa:
- časovni pritiski,
- delovna preobremenjenost,
- zahteve delovnega mesta,
- medosebni odnosi,
- konflikti s sodelavci, družino ali prijatelji,
- občutek prevelike ali premajhne odgovornosti,
- težave s komunikacijo,
- majhne možnosti za napredovanje,
- preselitev v drug kraj,
- težave s prometom,
- vzpon ali padec kvalitete življenjskih razmer,
- zdravstvene težave,
- težave s težo ali svojim izgledom,
- nedoseganje osebnih ciljev,
- finančne težave.
Za nekatere omenjene situacije niso izvor negativenga stresa. Katere situacije pa vas spravijo v negativni stres?
Katere razmere so vaš vir negativnega stresa?
