Delovanje stresa danes
Kadar je grožnja resnična, je stres koristna reakcija. Ko se nam samo zdi, da smo ogroženi, s stresno reakcijo po nepotrebnem obremenimo naše telo in um. Če smo zdravi in če stres hitro mine, se stanje v našem telesu samodejno uravnovesi. Če je stres stalnica, pušča posledice.
Kaj se dogaja?
Od česa je odvisno, kako delujem in kako se odzivam? Ali lahko vplivam na lastne odzive?
Možgani na podlagi:
- trenutnih informacij,
- preteklih izkušenj in
- subjektivnih predvidevanj
Strokovnjaki to opisujejo kot:
- avtonomni odziv simpatičnega živčevja, ki spremeni delovanje številnih organov (npr. pospeši utrip srca),
- endokrini odziv s povečanim izločanjem hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola),
- vedenjski odziv, s katerim lahko vplivamo na hitrejše vzpostavljanje ravnovesja.
Vsi trije odzivni sistemi so lahko povezani s pozitivnimi in negativnimi posledicami stresa:
- avtonomni odziv lahko izostri zaznavo ali zavre presnovo;
- z endokrinim odzivom nas preplavi noradrenalin, ki je povezan z hormoni ugodja, ali nas obremeni stresni hormon kortizol, ki ustvari občutke zbeganosti, predaje in manjšega nadzora;
- vedenjski odzivi so lahko usmerjeni v umik in predajo, lahko pa so konstruktivni: tudi, če se zdi, da situacije ne obvladujemo, lahko obvladamo svoje odzive nanjo.
Začnimo z oceno razmer
Pri stresnemu odzivu lahko sami, kljub samodejnim telesnim odzivom na zunanje pritiske in grožnje, določamo, kako bomo ravnali, če le zmoremo ohraniti nadzor nad situacijo! Obvladovanje stresa se začne pri oceni razmer. Če presodimo, da smo razmeram kos, so vplivi stresa pozitivni; če se ustrašimo, da ne zmoremo, so vplivi stresa lahko škodljivi.
Ocena je vedno subjektivna. Sposobnost za boljšo presojo stresnih situacij lahko ohranjamo z ravnovesjem prenašalcev informacij v možganih. Dominor temelji na prvi patentirani učinkovini naravnega izvora, ki dokazano ohranja njihovo ravnovesje.
